GRČIJA         by Branko Pajer  © 2006

 

 

ZGODOVINA - BOGOVI

 

Po grškem verovanju je bila v začetku praznina, imenovana KAOS.

 

Ta se najprej razdeli na tri dele:

 

Iz zveze med Geo in njenim sinom URANOM (nebo) se rodijo najstarejši bogovi:

 

BOGOVI OLIMPA

 

Sledi prva izmena bogov iz zveze med Reo in Kronosom (ta pohabi očeta Urana). Njuni otroci so:

Kronosov sin ZEVS je postal poglavar drugega božjega rodu Olimpijcev. To so bogovi, ki so jih Grki častili v zlati dobi svoje zgodovine. Prebivali so na gori Olimp. Na Olimpu zavlada Zevs in svet razdeli med svojo družino. Poročen je s Hero, svojo sestro, vendar ima mnogo otrok tudi z ljubicami, drugimi boginjami ali navadnimi ženskami. Da je zavladal, je moral premagati Kronosa, ki so mu pomagali Titani. Boj med njimi je trajal deset let.

 

Nekaj najbolj znanih Zevsovih otrok:

 

 

 

ZGODOVINSKE PRELOMNICE

 

                

Aleksander Veliki                        Platon
     (356-325 pr.n.št.)              (427-347 pr.n.št.)

 

 

GRŠKA CIVILIZACIJA

·         Zgodovinski začetki antične Grčije segajo zelo daleč v preteklost. Veliko stoletij pred prvimi olimpijskimi igrami, ki so bile leta 776 p.n.š., so predniki Grkov prepluli vzhodno Sredozemsko morje in skozi Bospor prodrli do Črnega morja.

·         Kreta je že v 3. tisočletju p.n.š. navezala poslovne stike z Egiptom in drugimi sosednjimi kraljestvi. Otok je doživel dolgo obdobje blaginje, ki je dosegla vrhunec med letoma 1600 in 1400 z razcvetom tako imenovane kretske ali (po mitičnem kralju Minosu) minojske civilizacije.

·         Vpliv keltske kulture se je razširil na kopno, kjer se je okoli leta 1600 p.n.š. razvila mikenska civilizacija (po mestu Mikene), ki je na obalah južne Italije ustanovila veliko naselbin. Temu obdobju pripisujemo epa Iliado in Odisejo, v katerih Homer opisuje dogodke, ki so privedli do propada Troje in Odisejeva popotovanja. V 19. stoletju je nemški arheolog Heinrich Schliemann potrdil zgodovinsko resničnost Homerjevih pripovedi.

·         V začetku 12. stoletja p.n.š. je minojsko-mikenska kultura začela propadati. To zgodovinsko obdobje so pretresli nova preseljevanja narodov, naravni, politični, gospodarski in socialni dogodki in tako se je polagoma začelo obdobje propadanja.

·         Po 8. stoletju p.n.š. je na kopnem in grških otokih nastal nov položaj, ki se je v naslednjih stoletjih vse bolj utrjeval.

·         V 7. stoletju so Grki vladali nad Sredozemljem, ustanavljali so nova mesta po vzoru »metropole« ali matičnega mesta, gojili so odlične stike s sosednjimi narodi in ustanavljali kolonije na obalah Male Azije, v Trakiji, Makedoniji, po obalah južne Italije in Sicilije ter južne Francije in Španije.

·         Demokratično ureditev so v 6. stoletju p.n.š. prve sprejele Atene, medtem ko je v drugih mestnih državah, posebno v Šparti na jugu Grčije, še dolgo vladala stroga oligarhija (majhna skupina bogatih ljudi, ki vlada).

·         V 6. stoletju p.n.š. je Grčija s pomočjo Špartancev premagala številčno močnejšega sovražnika (Perzijce) in tako rešila deželo tuje zasedbe.

·         Sledila je zlata doba, v kateri so umetnost, arhitektura, književnost in filozofija doživele izjemen razcvet.

·         Med Šparto in Atenami se je sprožila dolga vojna zaradi režima, ki se je končal s porazom Aten.

·         Aleksander Veliki je ustanovil razsežen imperij, ki je segal do Inda in današnjega Pakistana. Začelo se je obdobje helenizma, ki je trajalo od leta 323 do31 p.n.š. Za to obdobje sta bila značilna skupni jezik in skupna kultura, ki sta narode povezovala med seboj.

·         V 2. stoletju p.n.š. si je Rim podjarmil Grčijo. Književnost, filozofija in umetnost zlate dobe so postale del rimske kulture in ko je ta v 5. stoletju na zahodu propadla, se je tako pomembna vez pretrgala.

·         Varuh klasične civilizacije je bil potem do 15. stoletja bizantinsko cesarstvo. Šele po padcu Bizanca leta 1453 so grški učenjaki in izobraženci odkrili ljudem zahodne Evrope stara književna in znanstvena dela.

·         Znova oživljeni vpliv tako visokih etičnih in moralnih vrednot, ponovno odkrivanje klasičnih kanonov, antičnih Platonovih in Aristotelovih besedil, je rodilo evropsko renesanso.

 

 

Antična Grčija je pomembno prispevala k razvoju evropske civilizacije. Obsegala je časovno obdobje od 800 pr. n. št. do integracije v rimski imperij leta 146 pr. n. št..

V arhaičnem obdobju (od 700 do 500 pr. n. št.) se ustanovijo polisi (Polis je naziv za mestno državo v času stare Grčije. Najpomembnejše so bile Atene, Sparta, Korint, Tebe, Argost in Milet.) in pride do kolonizacije Sredozemlja. Sledi klasično obdobje (500 do 336 pr. n. št.). Takrat nastane med drugim tudi izraz demokracija. Matematika in mnoge druge vede tukaj začenjajo svojo pot.